Na Kitajskem jedo pse
Pred kratkim sem se vrnil s popotovanja po Kitajski. Prepotoval sem Kitajsko od juga, Hong Kong do severa, Peking. Moje strokovno področje je kulinarika, gastronomija in turizem, zato sem največ pozornosti posvetil tej temi. Imel sem namreč priložnost, pokusiti jedi, v narekovaju, o katerih večinoma le beremo v revijah in zapisih o prehranjevanju ljudi po svetu. Že kar na začetku lahko povem sledeče, Kitajci jedo vse kar leti a ni letalo, ter vse kar je na štirih nogah a ni miza.
To sicer ne velja za vso Kitajsko. Meni se je najbolj vtisnila v spomin kulinarična izkušnja v pokrajini Guangxi, kjer smo pluli po reki Li od Guilina do Yangshuo-a. Reka Li je zelo priljubljena tudi za Kitajce saj je motiv navedene reke celo na njihovem bankovcu (Yuan), ki je namreč njihova denarna enota. Pokrajina je poznana predvsem po starem kraškem svetu z značilnimi kraškimi vrhovi, kateri štrlijo strmo v nebo z različnimi kraškimi reliefi.
Vrnimo se k hrani. Tu pripravljajo jedi iz psa, kač, kobilic, želv (dobra izbira), škorpijonov, sviloprejk, hroščev, žganje s kačjo krvjo… Ni mi dalo miru, da ne bi pokusil nekaj od navedenega, samo toliko, da lahko rečem to je to in nikoli več. Seveda me je najbolj zanimalo pasje meso, pripravljeno je bilo na način, ki ga mnogi najbolj poznate, neke vrste chopsui. Okusa po samem mesu sploh nisem zaznal, ker je bilo toliko drugih začimb, da so prevzele okus in morebiten vonj. Meso je bilo zelo mehko in moram priznati ne slabo. Pomembno, psa prej ne smeš videti, enostavno ga moraš odmisliti. Preden smo pokusili kačo je domačin najprej prinesel živo kačo v lokal, ji odrezal glavo, stisnil z nje kri in jo pomešal z zelo močnim žganjem. To je ponudil za aperitiv. Jaz nebi hvala. Kača v jedi, spet na način chopsui je bila zelo okusna, kačo sem namreč že jedel. Kožo so narezali na koščke ter ocvrto ponudili kot čips, iz kosti pa so ponudili juho. Pokusil sem še sviloprejko, katera je bogata z beljakovinami, tako da je imela preveč poln okus, ni mi bila všeč, bila je preveč prepojena z maščobo od peke. Med potjo pa smo pokušali še odlično želvjo juho, katere so nalovili med plovbo, ter ocvrte sladkovodne rakce, odlični. O kačji krvi v žganju sem že pisal, o žganju v katerem je bila namočena kobra pa še ne. Spominjalo me je na dolenjski močeradovec, za katerega sem le slišal videl pa še ne, morda veš bralec kaj več ti.
Omenil bi še ulično pripravo takih in podobnih jedi, ki je mene odvrnila od degustiranja. Zaradi zares neokusnih načinov priprave z jatami muh in podobno. Edino pravo in okusno ter degustiranja dobro pripravo smo videli v Pekingu z zelo pestro eksotično ponudbo. Določene jedi sem pokusil trikrat in to prvič, zadnjič in nikoli več, pa dober tek.
kacja-kri.JPG kobilice.JPG, kobra-v-zganju-2.JPG, lokalni-mesar-kac.JPG, nosnja-iz-guilina.JPG, pasji-chopsui.JPG, skorpijoni.JPG
Zapisano pod Aktualno, Kulinarika, Turizem | Komentarji (1)Od Zadra do Jonskega morja
30.6.07
Z Alešo sva dočakala trenutek za katerega sva se pripravljala dalj časa. Jožica naju je odpeljala do Milana na Vrhniko, kjer smo bili zmenjeni ob 2.30 uri. Posadka Dara, Milan, Saša, Vojc, Aleša, Jože smo se odpeljali iz Sinje Gorice ob 3. uri proti Sukošanu. Pot je minila brez večjih zastojev. Ob prihodu v Sukošan smo si najprej privoščili jutranjo kavo. S Sašo sva nakupila še večinoma pijačo, kruh in nekaj drugih živil za na pot.
Prevzem barke elan 33 (podaljšana 31) z manjšimi napakami… namreč potrebno je bilo šivati prednje jadro, razbite pozicijske luči… ?! Prevzem je trajal do 17. ure.
Pričeli smo s plovbo. Prvi cilj Ždrelac ( miselna priprava na plovbo in dogovori o podrobnostih). Zastavili smo plan jadranja noč in dan na izmene. Plovba je potekala proti jugu Pašmana in naprej proti Sušcu. Nadaljevali smo do Palagruže z eno urnim postankom. Nadaljevali smo nočno plovbo do Molfette, kamor smo prispeli v ponedeljek 2.7.07. V dopoldanskem času nismo našli priveza in črpalke za gorivo. Morali smo nadaljevati plovbo v močnem jugu 16 vozlov v orco. Danes smo 2.7.07 v Marini Novi Bari. V miru smo povečerjali, za kar skrbim jaz, (namreč za tople obroke hrane) priložnostno med plovbo v popoldanskem oziroma večernem času. Našel se je čas za tuširanje in osebno higieno. Čaka nas dober in miren počitek pred nadaljevanjem poti do Brindisija in naprej do Otranta, od koder bomo prečkali južni vhod v Jadransko morje do najsevernejšega otoka Grčije Krfa. Skratka po 180 miljah plovbe nas čaka še slabih 150 milj do Krfa.
3.7.07
Nadaljevanje poti ob 11. uri. Po obilnem počitku v Novem Bariju je bilo potrebno naliti nafto 9 milj naprej na črpalki Mole di Bari. Ker je uslužbenec črpalke dosegljiv le na telefonu, smo ga po klicu morali čakati pol drugo uro, kar je vse skupaj zneslo dobre tri ure za nakup nekaj sadja in točenje vode na lokalni javni vodovodni pipi v mestu.
Nadaljevali smo pot do Brindisija vendar nas je zaradi močnega juga in vožnje v orco prehitela noč tako da smo se odločili prenočiti prej v Marini Ville Novo. Med plovbo sem pripravil večerjo. Po pristanku smo takoj pojedli in legli k počitku saj nas je naslednji dan čakala dolga pot do Brindisija in naprej do Otranta. Časa za oglede mest nismo imeli, le kratko v Bariju.
4.7.07
Z Milanom sva že ob pol štirih zjutraj pognala motorje in nadaljevali smo pot do Otranta. Plovba je bila ponovno naporna zaradi juga, ki nas je zajel v popoldanskem času, dopoldne je bilo mirno. V Otranto, staro turistično mestece z obzidjem v marini pred mestom, smo prispeli zvečer ob 19. uri, kjer smo imeli zopet priložnost za osebno higieno, obilno večerjo in dober počitek pred nadaljevanjem poti proti grškim otokom. Vsak večer smo si privoščili kozarček rujnega in z njim nazdravili uspešni plovbi do vsakega nadaljnjega pristana. Uslužbenci v vseh marinah so bili izredno prijazni in ustrežljivi, tako da ni bilo problema narediti chek out tudi sredi noči. Preverili smo tudi vremensko napoved kot vedno. Za nadaljevanje poti smo se razveselili napovedi, saj je severozahodni veter za nas pomenil izredno ugodno plovbo naslednji dan proti Krfu.
5.7.07
Z Darinko in Milanom smo odvezali barko in pognali motorje ob 3. uri zjutraj. Jaz sem legel nazaj k počitku, Darinka in Milan pa sta prevzela plovbo. Pričetek poti je obetal zelo hiter cilj v Erikosi na Krfu, pihal je zares ugoden veter, tako da smo dosegli tudi do 7 vozlov hitrosti ob ne valovitem morju. Vendar nas je že v dopoldanskem času presenetila sprememba smeri vetra, pričel je pihati severnik, veter v bok in zelo visoki valovi tudi do 2m, pa še kak zaporeden trimetrski se je našel. Odnašalo nas je iz smeri za 3 do 6 kablov. Odločili smo se, da spremenimo cilj in obrnili proti jugu do najbližjega otoka Othonija, kjer smo na južnem delu otoka sidrali in se izognili zelo močnim valovom in vetru ki je pihal med 16 in 18 vozlov. Valovi pa so bili posledica močni tramontani v Tržaškem zalivu preteklo noč. Našli smo čas za kopanje in zelo pozen zajtrk ali bolje rečeno malico. Sledil je spokojen počitek na barki in združevanje vtisov prevožene poti. Pripravljajo se načrti za naprej, kdaj, pod kakšnimi pogoji in kam naprej. Na Othoniju sledi nočitev in nabiranje moči za spokojnejši del našega potovanja do ostalih Grških otokov.
6.7.07
Preko cele noči je močno pihal severni veter. Naš planiran odhod ob 3. uri zjutraj smo prestavljali iz ure v uro, šele okoli 6. ure zjutraj se je nekoliko umirilo. Odšli smo ob 7. uri zjutraj mimo Erikose do severne točke Krfa. Med potjo nas je ponovno spremljal močnejši veter do 18 vozlov v pol krmo, vendar ne tako močan kot prejšnji dan. Val se je raztegnil na 20m po dolžini, višina vala 2m. Dolžina poti je bila 36 milj. Ob prihodu na Krf nam je preostala le še vožnja skozi ozek kanal, ki je zelo prometen in neugoden zaradi pogostih močnih vetrov in visokih valov. Za nas ni predstavljal večje nevarnosti, kajti veter je spremenil smer na NW in tako smo bili skriti za hribom. Poiskali smo si prijeten prost zaliv in si privoščili prvo prijetno kopanje v čisti turkizni vodi in čudovitem okolju na obali s cipresami in oljkami na pobočju ter posameznimi grškimi hišami.
Po osvežitvi smo se prestavili še nekoliko nižje v malce bolj turističen zaliv z nekaj turisti in nekaj zasidranimi barkami v zalivu.
Nadaljevali smo pot do točke naše naslednje nočitve v marini Guovia s številnimi privezi, kjer je tudi več charterskih baz. Med potjo nas je spremljal zelo močan lokalni veter s pršem do 24 vozlov, ki je pihal s hriba v kanal. Na srečo ni ustvarjal valov, vendar smo bili kar nekajkrat zelo dobro stuširani. Privez nam je povzročil kar nekaj težav. Najprej smo dotočili gorivo na zelo izpostavljeni črpalki, nakar je sledil privez na mooring, prav tako na izpostavljenem mestu, drugje žal ni bilo moč vezati. Vezali smo z dvojnim špringom in stabilizirali barko. Vendar je omenjana težava nastala šele potem ko je neka nemška posadka vezala za nami z malo znanja o vezanju ob močnih vetrovih, tako da smo kar nekajkrat reševali naš mooring, da ga sosednja barka ne bi povozila in celo močno trčila v našo jadrnico.
Vse se je srečno končalo. Pripravil sem večerjo, opravili smo osebno toaleto, nazdravili in povečerjali. Saša in Vojc sta šla na zmenek s prijatelji iz Beograda, ki letujejo na Krfu, Aleša in Dara sta klepetali na barki z Milanom pa nisva opravila s planiranimi formalnostmi v marini, kajti bila sva pozna in je bilo že vse zaprto. Popila sva pivo in za Alešo in Daro kupila baklave (3€ kos).
Bil je naporen dan, vsi smo legli k težko pričakovanemu počitku. Saše in Vojca ni nihče slišal ko sta se kasneje vrnila na barko.
7.7.07
Jutro je bilo mirno, veter je ponehal, zbudili smo se spočiti. Pripravili smo zajtrk, eden redkih na jadranju v jutranjih urah. Potrebno je bilo oprati barko zaradi soli, ki jo je v Jonskem morju precej.
Odpeljali smo se do mesta Krf na luško kapitanijo zaradi prijave in carine ter dovoljenja za plovbo. Vsakršni podobni opravki vzamejo kar nekaj časa, mi smo potrebovali 2 uri. Med vožnjo smo naredili nekaj posnetkov starega mestnega obzidja in turističnih naselij. Posneli smo tudi rezidenco princese Sisi iz Avstro-ogrske monarhije, sorodnica kralja Ferdinanda, danes muzej. Nadaljevali smo pot proti naslednji naši točki popotovanja Paxosu. Dan je bil zelo vroč, morje je bilo mirno, skratka pravi čas za lenarjenje. Po prihodu v kraj Laka smo zasidrali barko v čudovitem zalivu s kristalno turkizno vodo. Po prijetnem kopanju, sva se precej neuspešno s Sašo lotila ribolova, ujela sva eno ribico, bolj uspešen ob najini asistenci je bil Milan, ki je ujel celo dve. Končni rezultat, nič od morske večerje, zato smo se odločili da večerjamo v zalivu. Privoščili smo si karpačo s tuno in hobotnico, pečenega jagenjčka s krompirjem in izredno dobro grško solato s feta sirom in oljčnim oljem. Po sprehodu v idilični vasici smo šli k počitku.
8.7.07
Vstali smo okoli 8. ure, pozajtrkovali in nadaljevali pot do 5 milj oddaljenega kraja Gaiosa še vedno na Paxosu. Idilično staro mestece s številnimi prikupnimi trgovinicami nas je prijetno očaralo. Nakupili smo živila in pijače ter nekaj spominkov in razglednice, posebnost so bile tradicionalne grške sladice, baklave, pite, piškoti, zavitki. Kupil sem tudi izredno kakovostno extra deviško oljčno olje lokalnega porekla. Odvezali smo barko in odrinili na kopanje proti naslednjemu otoku Antipaxsosu. Ena najlepših grških plaž na severnem delu Grčije, s čisto kristalno vodo, seveda turkizne barve in prijetnim okoljem z ne preveč turisti, razen nekaj popotniških ladij. Sledilo je kopanje in uživanje v vročem soncu. Saša je pripravila dobro kosilo, rezance s tunino in veliko zelenjave. Po kosilu smo legli k počitku. Popoldansko vreme je postalo precej vetrovno tako da nas je kar malo zeblo, če si dolgo ležal na palubi. Z Milanom sva dalj časa spala saj naju je čakala planirana nočna plovba proti 30 milj oddaljenemu Levkasu. Noč smo večkrat izkoriščali v korist več obiskanih krajev tokom dne. Minil je še en prijeten in doživljajev poln dan. Pa še to, v mestu sva z Alešo naletela na prijaznega prodajalca, ki ima prijatelja v Sloveniji. Iz predala je potegnil razglednice več krajev iz Slovenije, Bleda, Pirana, Ljubljane… prijeten možakar, ki ti poveča občutek gostoljubja v deželi kamor si pripotoval.
Pot bomo nadaljevali ob polnoči, proti Levkasu kjer nas čakajo nove dogodivščine.
9.7.07
Nadaljevanje poti nisem utegnil opisovati, toliko doživetij in zanimivosti. Nadaljevanje poti je zapisano v fotografiji, ki nas bodo spominjale na čudovito križarjenje do Jonskega morja.
Zapisano pod Aktualno, Turizem | Komentarji (0)
Ribje jedi
Škampi v buzari za 5 os.
1,50 kg škampov
5 dag olivnega olja
15 dag čebule
2 stroka česna
2 dl belega vina
5 dag masla
1 limona
3 dag PELATI
drobtine
(ribji fond)
Drobno sesekljano čebulo stresemo na olivno olje in jo prepražimo le toliko, da ovene. Nato dodamo paradižnikov concasse (pelati) ali 3 dag paradižnikove mezge in cele, a dobro oprane škampe z oklepom vred. Dobro premešamo. Prilijemo vino. Dodamo maslo, strt česen, tanke kolobarje limone. Prilijemo še nekoliko vode ali ribjega fonda. Pokrito dušimo 15 minut. Nato solimo, popramo in dodamo sesekljan peteršilj in drobtine. Ponovno zavremo. Škampe zložimo v servirno posodo. Omako ponudimo posebej.
Brodet za 4 os.
1 kg belih rib in mehkužcev
5 dag olja
25 dag čebule
2 dag moke
3 stroki česna
2 dl belega vina
1 limona
(ribji fond)
1 dag kaper
4 dag mezge
zelen peteršilj
Od modrih rib uporabljamo za brodet tunino, skušo in palamido, od belih pa škarpino, ciplja, barbona, pa še lignje ,sipe in morsko mačko. Ribe očistimo, jih narežemo na kose (2-3 na porcijo), povaljamo v moki ter jih na vročem olju spečemo. Nato olje odcedimo v drugo posodo, mu dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo, da ovene. Tedaj dodamo še strt česen, prilijemo vino, dodamo olupljene limonine rezine, malo kisa ali limoninega soka. Po potrebi zalivamo s fondom. Primešamo še vse začimbe in paradižnikovo mezgo. Vse skupaj zlijemo na ribe. Počasi jih dušimo pol ure. Ob koncu dušenja dodamo še sesekljan peteršilj.
Dagnje po mornarsko za 5 os.
1,50 kg dagenj
1 dl olja
šopek drobnjaka
2 dl belega vina
5 dag masla
3 dag moke
1 limona
peteršilj
Dagnje očistimo, jih dobro operemo in z lupino vred zložimo v kozico. Dodamo sesekljan drobnjak, olje in vino. Pokrijemo in dušimo tako dolgo, da se danje odpro. Nato jim odstanimo lupine. Dodamo masleno kocko, limonin sok in poper. Po potrebi prilijemo še nekoliko ribje osnove. Dušimo 6-8 minut. Jed mora biti primerno gostljata.
Gratinirane capesante 2 os.
4 capesante
2 šalotki
100 g šampinjonov
50 g surovega masla
1 žlica sesekljanega peteršilja
2 žlici moke
pol skodelice belega vina
1 rumenjak
4 žlice drobtin
2 žlici surovega masla
Capesante 3 minute blanširamo. Lupine 10 minut prekuhavamo. Meso školjk naj se odteče, nato ga drobno zrežemo. Pol skodelice vode, v kateri smo blanširali meso, prihranimo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Šalotko olupimo, operemo in drobno sesekljamo, Šampinjone očistimo, jih operemo in zrežemo na rezine. Sesekljano šalotko na maslu stekleno prepražimo, dodamo šampinjone in peteršilj in vse skupaj prepražimo. Potresemo z moko, popražimo in postopoma prilivamo zavrelico iz školjk. Prilijemo vino, kuhamo omako še 2 minuti, potem pa jo odstavimo od ognja. Vanjo vlijemo rumenjak in zrezano meso školjk. Z maso nadevamo školjkine lupine, posujemo z drobtinami in po vrhu zložimo kosmiče masla. V pečici jih gratiniramo 10 minut.
Kamenice z limono za 2 os.
10 kamenic (ostrige)
1 limona
toast
3 dag masla
Kamenice morajo biti žive. S posebnim nožem jih odpremo in previdno ločimo zgornji pokrov od spodnjega, potrebno je prerezati mišico v notranjosti školjke saj se nato zlahka odpre. Sok in vsebina naj ostaneta v spodnjem pokrovu oziroma školjki. Tako pripravljene kamenice zložimo na večji krožnik ali ploščo na kateri je mleti led. Poleg ponudimo toast, maslo in limonine krhlje.
Kako spoznamo sveže ribe
Riba smrdi pri glavi, je za mnoge poznan rek, pa vendar vam posredujem nekaj napotkov ob nakupu rib.
Oko mora biti polno, napeto in bistro, ne sme biti motno in vdrto.
Repna plavut mora biti spojena v celoto, brez zatrganin v hrustancu, barva je izrazito bistra.
Koža, rahel pritisk s prstom ne sme pustiti nobenih vdolbin. Koža se mora ponovno napeti,
če ostane na koži vdolbina, je riba že oporečna.
Škrge morajo biti svetlo rdeče barve. Ne smejo biti opečnato rdeče barve ali celo rjave, če ima riba rjave škrge, je že oporečna.
Školjke, zelo pomembno je prepoznati sveže školjke. Ko se školjka odpre pomeni, da je mrtva in zelo oporečna, seveda neprimerna za uporabo. Kupujte vedno tesno zaprte školjke.
Lignji, sipe, mehkužci nasploh, le sveži imajo lepo belo barvo, so čvrsti in lepo napeti. Najmanj dva dni stari imajo rožnato barvo in hitro dobijo vonj po kislem.
Zapisano pod Aktualno, Kakovost živil | Komentarji (0)Krompirjeve jedi
Kmečka krompirjeva juha za 10 oseb
80 dag krompirja
mesna kocka
lovor, majaron
6 dag olja
4 dag prekajene slanine
4 dag moke
8 dag čebule
2 stroka česna
zelen peteršilj
malo kisa
POTEK DELA:
Krompir olupimo, operemo in zrežemo na kocke. Stresemo ga v zelenjavni odcedek, dodamo lovorov list, ščep majarona in kuhamo. Medtem na maščobi prepražimo koščke slanine, dodamo moko, jo svetlo prepražimo, nato še sesekljano čebulo in strt strok česna.Prežganje razkuhamo z malo mrzle vode in ga vlijemo v juho. Juha naj nekaj časa vre, nato jo začinimo s poprom, soljo, peteršiljem in okisamo.
Golaž s krompirjem za 4 os.
40 dag govejega bočnika
7 dag olja
30 dag čebule
lovor, majaron, kumina, mleta paprika
česen
2 dag parad. mezge
2 dag moke
rdeče vino
40 dag krompirja
Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo golaževe začimbe, papriko, paradižnikovo mezgo in prilijemo nekaj žlic vina. Solimo in dušimo. Dodamo zrezano meso in dušimo do mehkega. Med dušenjem po potrebi prilivamo vodo, da se jed ne prismodi. Ko voda izpari pomokamo, prepražimo in zalijemo z vodo ali juho. Dobro prevremo, na koncu dodamo še kuhan na krhlje narezan krompir.
Krompirjeva kremna juha za 10 oseb
70 dag krompirja
5 dag olja
20 dag jušne zelenjave
8 dag čebule
2 stroka česna
mesna kocka
kis, majaron, peteršilj, lovor,
1 dl kisle smetane
Krompir olupimo, operemo in zrežemo na kocke. Stresemo ga v slan krop ali kostno juho. Pridamo lovorjev list, ščep majarona in kumino. Med tem na maščobi prepražimo koščke slanine, dodamo moko, jo svetlo prepražimo, nato še sesekljano čebulo in strt strok česna.
Prežganje razkuhamo z malo mrzle vode in ga vlijemo v juho. Juha naj nekaj časa vre, nato jo začinimo s poprom, soljo, zelenim peteršiljem in okisamo.
Krompirjev štrukelj z zelenjavo
Količine:
Testo:
50 dag kuhanega pretlačenega krompirja,
18 dag polnovredne pšenične moke,
2 dag margarine,
1 jajce, sol
Krompirjevo testo razvaljamo za cm na debelo v obliki kvadrata. Po testu potresemo sesekljano nekoliko prepraženo čebulo, zelenjavo in koščke sira ter začinimo. Vse skupaj zvijemo v štrukelj, ga zavijemo v krpo, povežemo in kuhamo 40 minut. Iz kuhanega štruklja narežemo rezine in jih ponudimo s solato.
Zrezki iz surovega krompirja za 2 os.
25 dag krompirja
6 dag moke
10 dag masti
Opran krompir olupimo, ga drobno naribamo, malo ožmemo, osolimo in primešamo moko. V ponvi razbelimo mast in z žlico vložimo testo vanjo. Ki zrezke na eni strani opečemo, jih obrnemo in zapečemo še na drugi strani.
Kmečki krompirjevi krapci za 10 os.
2 kg krompirja, 1 kg ostre moke, 1 l sladke smetane, 1 kg skute
Skuhamo 2kg krompirja, olupimo in zmečkamo. Dodamo 1 kg ostre moke, zamesimo, malo solimo in naredimo majhne hlebčke. Razvaljamo jih precej tanko.
Pripravimo si 1 kg skute, ki jo solimo, in 1 l sladke smetane. Na razvaljano testo namažemo skuto, prelijemo s smetano, ter damo takoj v vročo krušno peč, kjer jih pečemo 15 minut.
Matevž ali krompirjev mož za 10 os.
65 dag fižola v zrnju
50 dag krompirja
5 dag zaseke
5 dag slanine
8 dag čebule
2 stroka česna
Čez noč namočen fižol skuhamo v vodi, v kateri se je namakal. Posebej skuhamo olupljen in zrezan krompir. Obojemu prilijemo čim manj vode. Nazadnje zmešamo kuhan fižol z odlitim krompirjem in dobro zmečkamo. Lahko tudi pretlačimo. Pire zabelimo s čebulo, ki smo jo prepražili na masti ali zaseki, in začinimo s strtim česnom.
Česen lahko primešamo tudi zabeli, vendar le za toliko, da zadiši. Solimo po okusu.
Jed mora biti gosta kot krompirjev pire. Zraven serviramo kislo zelje ali repo, suho svinino, klobase in podobno.
Ohrovt s krompirjem za 4 os.
30 dag ohrovta
30 dag krompirja
3 dag olja
3 dag slanine
1 dag moke
4 dag čebule
strok česna
Oprane ohrovtove liste narežemo na široke rezance, olupljen krompir na srednje velike kocke. Prilijemo toliko vrele vode, da je oboje pokrito, solimo in kuhamo. Medtem na olju prepražimo na majhne kocke narezano slanino in ji dodamo moko. Ko zarumeni, dodamo sesekljano čebulo, še pražimo, nato dodamo strt česen. Prežganje razmešamo z nekoliko mrzle vode in vlijemo h krompirju in ohrovtu. Popramo. Vse skupaj dobro prevremo.
Krompirjeva musaka z royalom za 4-6 oseb
80 dag krompirja, 1 sesekljana čebula, 40 dag mletega mesa, sol, poper, strt česen, kumina, olje, 6 dl smetane ali mleka in za isto količino jajc (6dl)
Cel krompir skuhamo in narežemo na kolobarje. Na maščobi rumeno prepražimo čebulo, dodamo mleto meso, ga prepražimo in dodamo še strt česen in začimbe. V pomaščen pekač izmenično nadevamo krompir in meso ter vse skupaj zalijemo z royalom iz smetane in jajc, Pečemo 20 minut v srednje vroči pečici.
Francoski kmečki krompir za 5 oseb
1 kg krompirja
3 žlice olivnega olja
2 stroka česna
sol, poper
(peteršilj, pehtran bazilika, timijan)
2.5 dl mesne juhe
Opran olupljen na kolobarje narezan krompir, opečemo na segretem olivnem olju s česnom in začimbami vred, da krompir dobi svetlo rjavo barvo. Stresemo ga v pekač in prilijemo nekoliko mesne juhe, v pečici ga dušimo 20-30 minut, izparelo juho pa ves čas nadomeščamo z novo. Na koncu ne sme v pekaču ostati nobene tekočine. Vroče pripravljenega ponudimo.
Krompirjev narastek
1 kg krompirja, 1 sesekljana čebula, 1 žlica olja, 3 dl mleka, 12 dag pšeničnega zdroba, 3 jajca, peteršilj, sol, 2 dag parmezana
Cel kuhan krompir naribamo. Na mleku skuhamo pšenični zdrob. Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Rumenjake penasto umešamo, dodamo kuhan pšenični zdrob, parmezan, nariban krompir in umešamo trd sneg iz beljakov. Solimo ter potresemo z sesekljanim peteršiljem in narahlo premešamo.
Zmes stresemo na pomaščen pekač in v vroči pečici spečemo.
Krompirjev zvitek s slanino
50 dag mokastega krompirja, 10 dag moke, 5 dag škroba,5 dag pšeničnega zdroba
2 rumenjaka, 3 dag masla,sol, 25 dag slanine, 1 čebula, 1 žlica sesekljanega peteršilja,2 čajne žličke majarona
Krompir skuhamo tako kot za pire, zmečkanemu in ohlajenemu dodamo moko, škrob, pšenični zdrob, 2 rumenjaka, maslo in sol ter vse zgnetemo v testo.
Nadev: Na kockice narezano slanino in sesekljano čebulo nekoliko popražimo ter dodamo še sesekljan peteršilj in majaron ter pustimo da se nekoliko ohladi.
Testo razvaljamo v pravokotnik za mezinec na debelo, enakomerno razdelimo po testu nadev in zvijemo v zvitek. Vse skupaj ovijemo v alu folijo in v slanem kropu kuhamo 30-35 minut.
Krompirjevi cmoki s slanino
50 dag mokastega krompirja
10 dag moke
5 dag škroba
5 dag pšeničnega zdroba
2 rumenjaka
3 dag masla
sol
25 dag slanine
1 čebula
1 žlica sesekljanega peteršilja
2 čajne žličke majarona
Krompir skuhamo tako kot za pire, zmečkanemu in ohlajenemu dodamo moko, škrob, pšenični zdrob, 2 rumenjaka, maslo in sol ter vse zgnetemo v testo.
Nadev: Na kockice narezano slanino in sesekljano čebulo nekoliko popražimo ter dodamo še sesekljan peteršilj in majaron ter pustimo da se nekoliko ohladi.
Testo razvaljamo v pravokotnik za mezinec na debelo, enakomerno razdelimo po testu nadev in zvijemo v zvitek. Vse skupaj ovijemo v alu folijo in v slanem kropu kuhamo 30-35 minut.
Nadevani krompirjevi cmoki za 4 os.
50 dag krompirja,
15 dag ostre moke
3 dag masla
1 jajce
nadev: 4 dag masti, 6 dag drobtin
Za nadevane cmoke krompirjevo testo na pomokani deski razvaljamo v pravokotnik za slab cm debelo. Razvaljano testo potresemo s prepraženimi drobtinami, ga zvijemo v štrukelj, razrežemo na 5 cm dolge kose in oblikujemo cmoke, tako, da obe strani z nadevom stisnemo proti sredini. Kuhamo 10 minut serviramo k različnim omakam.
Zapisano pod Kulinarika | Komentarji (0)

